Urška Ristić
Ko sem bila majhna, je moj oče kupil nek zelo star klavir iz Avstrije, ki je imel še dunajsko mehaniko. Bil je lepo izrezbarjen, čudovit, stal je na steklenih podstavkih. Uporaben pa je bil le za prvi dve leti učenja, saj je bil zelo okoren. S sestro sva bili postavljeni pred dejstvo, da se bova učili klavir. Sprejemne sva opravili in vzela naju je je profesorica Eva Kvartič. (Kasneje je izdala cel kup učbenikov za klavir.)
Seveda je bila moja glasbena pot bolj vijugasta. Nikoli si nisem želela biti koncertna pianistka, vendar pa sem že pri devetih letih sklenila, da bi rada poučevala klavir. Malo pred koncem osnovne šole sem si pri odbojki poškodovala prst, zato se nisem odločila za srednjo glasbeno šolo (kako nevaren poklic, če ti lahko že ena žoga odpihne kariero, mar ne?). Odločila sem se za Gimnazijo Poljane, s klavirjem pa sem nadaljevala pri profesorici Kvartičevi. Moja nastniška leta so bila zelo burna, raziskovala sem vsa svoja zanimanja, a tudi življenje, delela sem v klubu K4 kot natakarica, in Kvarta (Kvartičeva) se je odločila, da me po desetih letih klavirja vrže iz razreda.
Žalostno in patetično sem tavala po stari Ljubljani, kjer sem zagledala Evo Sotelšek, ki se je tudi učila pri njej, potem pa je bila sprejeta k Dubrovki Tomšič Srebotnjak na klavir že kot srednješolka. Potarnala sem ji, da sem na cesti, kar se tiče klavirja, ona pa mi je rekla, da bi rada malo poskusila poučevati. Do sprejemnih na akademijo je bilo zelo malo časa, a mi je njeno znanje zelo pomagalo. Opraviti sem morala še diferencialne izpite iz teoretskih predmetov in, jejhata, še vse predmete na Filozofski fakulteti s povprečjem 8,6. Zakaj? Ker sem morala vpisati vzporedni študij, če bi naredila preizkus na Akademiji za glasbo, saj sem prvi letnik na Filozofski ponavljala. Vedno težja pot, mar ne. Sprejeta sem bila k profesorju Tomažu Petraču. Dobro me je prenašal, le to bom povedala. Oba dela diplome sem kasneje opravljala v devetem mesecu nosečnosti. Najprej Zoja, nato Mija.
Zdaj končno delam, kar sem si vedno želela. Učim klavir. V šolskem letu 2024/25 imam v razredu 11 čudovitih otrok. Poleg igranja na klavir, snemanja posnetkov (v času korone, sem ugotovila, da imajo kar precejšnjo tremo, kadar se snemajo, zato s posnetki, ki jih nato pošljem mamam in atkom, znižujemo tremo pred nastopi), včasih rešujemo naloge, se na hitro naučimo še kaj teorije, razlagajo mi o svojih zanimanjih ter problemih, delajo premete v dvorani – pouk mine zelo hitro. Nekateri učenci radi improvizirajo, drugi imajo radi hitre pesmi, nekateri so bolj romantični. Zelo težko je predvideti, kaj bo komu všeč. Družimo se tudi v prostem časau in med počitnicami, saj smo zelo povezani. Tudi s svojimi bivšimi učenci se redno družim. Zelo sem vesela, če slišim, da še vedno vadijo in raziskujejo glasbo in umetnost tudi po končani glasbeni šoli.
Urška Ristić, profesorica klavirja
Aleksander Riznič
S črnomaljsko glasbeno šolo sem povezan le nekaj let manj, kot je stara sama šola. Še pred vpisom sem bil velikokrat pri pouku z očetom, zdaj pa sem v šoli zaposlen že 32. leto. Poučujem klavir in elektronske klaviature, in čeprav gre za službo, ki je včasih lahko tudi naporna, je občutek delati v takšnem kolektivu in z otroki kot neke vrste hobi. Vsak dan je drugačen, zanimiv, nepredvidljiv in seveda zabaven. Posebno zanimivi so interni in javni nastopi ter izvenšolska druženja z enkratnim kolektivom.
Aleksander Riznič, učitelj klavirja in elektronskih klaviatur
Andrej Kunič
Dušan Šuštar
Bernard Prešern: O korepetiranju
Glasbeniki muzicirajo v različnih zasedbah – od najmanjših do največjih. Nekateri inštrumenti so takšni, da lahko glasbeniki igrajo nanje sami in ne potrebujejo dodatne spremljave. Taki inštrumenti so na primer klavir, kitara, orgle in harfa. Drugi inštrumenti pa običajno igrajo skupaj z drugimi.
V skladbah so skoraj vedno prisotni trije elementi glasbe: ritem, melodija in harmonija. Pianist, ki igra na klavir, lahko hkrati zaigra več tonov, s čimer ustvari harmonijo. Flavtist, ki igra na flavto, lahko igra zaporedje tonov, ne more pa jih zaigrati več hkrati. Zato skladatelji za tovrstne inštrumente običajno napišejo spremljavo, ki nudi tudi harmonsko podlago (akorde).
Pri koncertu za klarinet (ali trobento, flavto, violino …) solista spremlja orkester. Namesto orkestra pa lahko solista spremlja tudi pianist – korepetitor.
Na naši šoli učence na nastopih spremljata dva korepetitorja, Andrej Kunič in Bernard Prešern. Pred vsakim nastopom sta potrebni vsaj dve vaji, kjer učitelj inštrumenta usklajuje in daje ustrezne napotke tako učencu kot korepetitorju, da skladba lepo zazveni.
Preberite tudi: