Big Band Črnomelj – več kot osem let glasbenega navdiha
Tone Kralj je standardno jazzovsko veliko zasedbo big band začel sestavljati jeseni leta 2016. Vanjo je vključil bivše učence z veseljem do zabavne glasbe in smislom za improvizacijo, nekaj glasbenih prijateljev in profesorjev ter aktualne učence iz vseh treh belokranjskih občin. V dobrih osmih letih delovanja je Big band Črnomelj osvojil zavidljivo obsežen in kakovosten repertoar domače in tuje glasbe.
Big band ima za seboj že vrsto uspešnih koncertov. Igranje v takšni zasedbi je za glasbenike velik izziv, saj mora vsak član prispevati svoj del k celoti. Obenem se ponujajo priložnosti za solistične nastope in improvizacijo – to pomeni, da glasbenik igra brez napisanih not, bolj po občutku, kar zahteva veliko znanja in muzikalnosti. Kot pri govoru brez priprav – le da tu spregovori inštrument.
Big bandi pogosto izvajajo znane melodije v raznolikih priredbah – vsak orkester doda svoj značaj, poslušalec pa hitro prepozna rdečo nit. Pogosto jih zasledimo tudi v filmih, reklamah in oddajah. Repertoar takšnih zasedb je izredno širok: od plesne in revijske glasbe, preko swinga, latina, funka, jazz rocka in jazz standardov, pa vse do slovenskih ljudskih pesmi.
Precejšen del bigbandovskega programa pogosto zavzema latino glasba – s svojo čutnostjo, ritmično razgibanostjo in vplivi afriške, španske in francoske tradicije. V njej prevladujejo pihala, godala ter izraziti vokali. Latino glasba je močno povezana tudi s plesom – od salse, tanga, rumbe do drugih temperamentnih plesov. Največja skupna značilnost pa ostaja: občutek veselja, ki se ob poslušanju prenese tudi na poslušalca.
Da bi koncerti dosegli poln izraz, big bandi pogosto sodelujejo z vokalisti. Big band Črnomelj ni izjema. Že od začetka z njim nastopa Tina Kocjan, izjemna belokranjska vokalistka, ki s svojim žametnim glasom navdušuje poslušalce vseh generacij. Kasneje se ji je pridružil še Peter Jud, ki s svojo interpretacijo dopolnjuje in zaokrožuje vokalno dimenzijo zasedbe. Skupaj ustvarjajo prave glasbene zgodbe – koncerti niso zgolj nastopi, temveč doživetja.
Obdobje big bandov, znano tudi kot era swinga, je bilo na vrhuncu od tridesetih do sredine štiridesetih let, a se tradicija ohranja še danes – tudi po zaslugi ljubiteljev in ustvarjalcev, kot so člani belokranjskega orkestra. Big band Črnomelj ni le poustvarjalec svetovnih jazzovskih uspešnic, temveč tudi ohranjevalec slovenske glasbene dediščine.
Med najpomembnejšimi domačimi avtorji velja omeniti Jožeta Privška, ki je s svojim big bandom kar tri desetletja deloval na nacionalnem radiu in televiziji. Njegov vpliv sega od jazza do Slovenske popevke.
V jazzovski zasedbi je pomembna vloga namenjena tudi trobentačem – običajno so štirje: od prve (»screamerja«) v visokem registru, do solistične druge ter harmonske tretje in četrte trobente. Jazz je poleg klasike ena najobsežnejših zvrsti za ta inštrument. Znani trobentači, ki so zaznamovali zgodovino jazza, so Miles Davis, Dizzy Gillespie, Louis Armstrong, Wynton Marsalis, Arturo Sandoval, Harry James, Doc Severinsen, Maynard Ferguson in drugi.
Louis Armstrong, prvi velik jazzovski solist, je glasbi dal novo razsežnost. Kljub svetovni slavi je ostal preprost in srčen človek. Imenovali so ga »veleposlanik miru«, sam pa je zmajal z glavo in rekel:
»Prazne marnje! Znam samo igrati na trobento. Meni je dovolj to, da razveseljujem občinstvo. Da iz ljudi izvabljam smeh, da jih vidim zadovoljne. To pa je čudovito, mar ne?«
»Ne boj se napak, ker jih ni.«
Tako je dejal Miles Davis, (največji predstavnik bebopa), v jazzu »ni napačnih tonov«, saj je zelo svoboden in temelji na improvizaciji in osebnem izrazu. In res – jazz ni popolnost, temveč izraz svobode, trenutka, emocije. In ravno to v svoji iskreni predanosti odlično uteleša tudi Big band Črnomelj.
